-
1 relieve
[-v]1) (to lessen or stop (pain, worry etc): The doctor gave him some drugs to relieve the pain; to relieve the hardship of the refugees.) ublažiti2) (to take over a job or task from: You guard the door first, and I'll relieve you in two hours.) zamenjati3) (to dismiss (a person) from his job or position: He was relieved of his post/duties.) odstaviti4) (to take (something heavy, difficult etc) from someone: May I relieve you of that heavy case?; The new gardener relieved the old man of the burden of cutting the grass.) razbremeniti5) (to come to the help of (a town etc which is under siege or attack).) odrešiti* * *[rilí:v]1.transitive verbolajšati (pritisk itd.); osvoboditi koga ( from od, pred); military osvoboditi, rešiti (mesto) obleganja; pomagati, podpirati (reveže itd.); dati duška (svojim čustvom itd.); military izmenjati, zamenjati (stražo); figuratively razbremeniti, osvoboditi bremena ali tovora; ugrabiti, s silo vzeti; razrešiti, zamenjati, odstaviti koga (z dolžnosti, iz službe), odpustiti; poudariti, naglasiti, poživiti ( with s čim, by s pomočjo); pomiriti (po)tolažiti;2.intransitive verbto relieve nature, to relieve oneself — izprazniti si čreva ali mehur, opraviti veliko oziroma malo potreboto relieve one's feelings — dati duška svojim čustvom, olajšati si dušo (srcé)to relieve s.o. from a duty (responsibility) — oprostiti, razrešiti koga neke dolžnosti (odgovornosti)to relieve a sentry military izmenjati stražoI was much relieved to see... — zelo mi je odleglo, ko sem videl... -
2 shift
[ʃift] 1. verb1) (to change (the) position or direction (of): We spent the whole evening shifting furniture around; The wind shifted to the west overnight.) premikati2) (to transfer: She shifted the blame on to me.) preložiti3) (to get rid of: This detergent shifts stains.) odstraniti2. noun1) (a change (of position etc): a shift of emphasis.) sprememba2) (a group of people who begin work on a job when another group stop work: The night shift does the heavy work.) izmena3) (the period during which such a group works: an eight-hour shift; ( also adjective) shift work.) izmena•- shiftlessness
- shifty
- shiftily
- shiftiness* * *I [šift]nounpremik, premestitev; sprememba (mesta, položaja); zamenjava; menjanje perila; history ženska srajca; izmena, posad, šiht, delovni čas ene izmene, dnevni delovni čas; sredstvo, pomoč v sili, pomagalo, pripomoček; domislica, prevara, zvijača, trik, pretveza, izgovorshift of crop agronomy kolobarjenjeto be driven (to be brought) to one's last shift figuratively nobenega drugega sredstva (izhoda) ne več imetihe is full of shifts and devices figuratively on si zna na vse načine pomagatito make shift — znati si pomagati, znajti seII [šift]transitive verbpremakniti, premikati, premestiti, spremeniti položaj, prestaviti, prevreči, preložiti (odgovornost from... to — od... na); obrniti ( one's attention — svojo pozornost); menjati (mesto, položaj), odstraniti (koga), osvoboditi se, znebiti se (koga); preobleči; slang pobiti, umoriti; intransitive verb menjati mesto (položaj), premestiti se, premikati se sem in tja; preseliti se; menjati se; obrniti se; preobleči se; znati si pomagati, zateči se k pomagalom; linguistics premakniti se (o glasu)I must shift as I can — moram si pomagati, kot vem in znam, moram se znajtito shift one's ground figuratively spremeniti (svoje) stališče, menjati svoje argumente v dokazovanjuto shift one's lodging — menjati stanovanje, preseliti seto shift for oneself (for a living) — sam skrbeti zase, sam si pomagati, se prebijati v stiski, sam se znajti -
3 push
[puʃ] 1. verb1) (to press against something, in order to (try to) move it further away: He pushed the door open; She pushed him away; He pushed against the door with his shoulder; The queue can't move any faster, so stop pushing!; I had a good view of the race till someone pushed in front of me.) potisniti2) (to try to make (someone) do something; to urge on, especially foolishly: She pushed him into applying for the job.) priganjati3) (to sell (drugs) illegally.) preprodajati (mamila)2. noun1) (a movement of pressure against something; a thrust: She gave him a push.) poriv2) (energy and determination: He has enough push to do well in his job.) podjetnost•- push-chair
- pushover
- be pushed for
- push around
- push off
- push on
- push over* * *I [puš]nounporiv, porivanje; sunek, udarec, zbodljaj; architecture geology technical horizontalen pritisk; figuratively pobuda, pogon, podjetnost, energija; trud, napor; sila, nuja, kritičen moment; military prodor, prodiranje, napredovanje, ofenziva; reklamna kampanja; protekcija; American množica ljudi; slang družba, druščina (tatinska, zločinska)at a push — v sili, v kritičnem momentuto bring to the last push — gnati do skrajnosti, pognati v skrajnostslang to get the push — dobiti brco, biti odpuščen iz službeto give s.o. a push — poriniti kogaslang to give s.o. the push — odpustiti koga iz službeto make a push — potruditi se, military z vso silo napastiII [puš]1.transitive verbsuniti, suvati, riniti, poriniti, porivati, potisniti, potiskati; priganjati, siliti (to k); gnati, nagnati, pognati, poganjati, pospešiti, forsirati; figuratively pomagati, podpirati koga; delati reklamo za kaj; slang prodajati, preprodajati (mamila);2.intransitive verbporiniti se, porivati se, prerivati se, preriniti se; pošteno se lotiti; prizadevati si, težiti za čemto push open — odpahniti, odpretito push s.th. on s.o. — vsiliti komu kajto push s.th. too far — gnati kaj predaleč -
4 back
[bæk] 1. noun1) (in man, the part of the body from the neck to the bottom of the spine: She lay on her back.) hrbet2) (in animals, the upper part of the body: She put the saddle on the horse's back.) hrbet3) (that part of anything opposite to or furthest from the front: the back of the house; She sat at the back of the hall.) hrbtna stran, zadnji del4) (in football, hockey etc a player who plays behind the forwards.) branilec2. adjective(of or at the back: the back door.) zadnji3. adverb1) (to, or at, the place or person from which a person or thing came: I went back to the shop; He gave the car back to its owner.) nazaj2) (away (from something); not near (something): Move back! Let the ambulance get to the injured man; Keep back from me or I'll hit you!) stran3) (towards the back (of something): Sit back in your chair.) zadaj4) (in return; in response to: When the teacher is scolding you, don't answer back.) nazaj5) (to, or in, the past: Think back to your childhood.) nazaj4. verb1) (to (cause to) move backwards: He backed (his car) out of the garage.) vzvratno peljati2) (to help or support: Will you back me against the others?) podpreti3) (to bet or gamble on: I backed your horse to win.) staviti na•- backer- backbite
- backbiting
- backbone
- backbreaking
- backdate
- backfire
- background
- backhand 5. adverb(using backhand: She played the stroke backhand; She writes backhand.) z backhandom; nazaj nagnjeno- backlog- back-number
- backpack
- backpacking: go backpacking
- backpacker
- backside
- backslash
- backstroke
- backup
- backwash
- backwater
- backyard
- back down
- back of
- back on to
- back out
- back up
- have one's back to the wall
- put someone's back up
- take a back seat* * *I [bæk]nounhrbet, hrbtišče; zadnja, spodnja stran; naslonilo, hrbtnik; velik čeber, sod; sport branilec, zaščitnikat the back — zabehind the back of s.o. figuratively za hrbtom komuto break the back of s.th. — opraviti glavni del nalogeto have s.o. on one's back — imeti koga na vratuto see the back of s.o. — znebiti se kogato turn one's back upon s.o. — obračati hrbet komu, zapustiti kogaII [bæk]adjectivehrbten; nazadujoč, zaostal; zadnji; zastarel, nazadnjaškiback number — stara številka (časopisa); slang nemoderen človek, starokopitnež; zastarel načinto take a back seat — imeti skromno službo, ne siliti v ospredjeIII [bæk]adverbnazaj; zadaj; nekoč, prej; spet, znovato go back on s.o. — pustiti koga na cediluto pay s.o. back (in his own coin) — vrniti komu milo za dragoto go back from ( —ali upon) one's word — besedo snesti, preklicatito hang back — mečkati, omahovatito talk ( —ali answer) back — ugovarjati, oporekatiIV [bæk]1.intransitive verbnazaj stopiti, umikati se; zmuzniti se;2.transitive verbnazaj potisniti, nazaj gnati, nazaj voziti; podpreti, podpirati; pomagati; staviti; (o)krepiti; biti opora; biti ozadje; indosiratito back a horse — zajahati konja; staviti na konjato back the wrong horse — ušteti se, staviti na napačno kartoto back the oars, to back astern — nazaj veslatito back and fill — kolebati, ne se odločitito back on s.o. — izdati koga, pustiti ga na cedilumarine back her! — vozi nazaj! -
5 dog
[doɡ] 1. noun(a domestic, meat-eating animal related to the wolf and fox.) pes2. adjective((usually of members of the dog family) male: a dog-fox.) samec3. verb(to follow closely as a dog does: She dogged his footsteps.) zasledovati- dogged- doggedly
- doggedness
- dog-biscuit
- dog collar
- dog-eared
- dog-tired
- a dog's life
- go to the dogs
- in the doghouse
- not a dog's chance* * *I [dɔg]nounzoology pes, volk, lisjak; plural kovinski podstavek za polena v kaminu; familiarly ničvrednež; slang zagovednež, cepec, tepec; plural slang noge; rudniški vozičekto give a dog a bad ( —ali an ill) name and hang him — zvaliti vso krivdo na človeka na slabem glasubarking dogs never bite — pes, ki laja, ne grizeto die a dog's death, to die like a dog — bedno poginitiAmerican military slang dog's face — navadni vojak, infanteristto go to the dogs — propasti, priti na psa, obubožati, priti k ničAmerican slang hot dog — vroča hrenovka v žemljito lead a cat and dog life — vedno se prepirati, živeti ko pes in mačkadog on it! — prekleto!slang to put on dog — šopiriti seto send s.th. to the dogs — potratiti, zapraviti, pognatilet sleeping dogs lie — kar je bilo, naj bo pozabljenoto take a hair of the dog that bit one — "mačka" z vinom preganjatito throw to the dogs — zavreči, na klin obesiti; figuratively žrtvovatitop dog — najvišja oseba, visoka živinawhose dog is dead? — kaj se dogaja?, kdo je umrl?II [dɔg]transitive verbbiti za petami, zasledovati; technical ujeti se v škripec -
6 stile
(a step, or set of steps, for climbing over a wall or fence.) prehod čez ogrado* * *I [stáil]nounstopnica, prehod čez ogrado, čez plotto help a lame dog over a stile figuratively pomagati prijatelju v stiski, revežu preko težavII [stáil]nounvodoraven trak iz lesa (na vratih, lesenih zidnih opažih)
См. также в других словарях:
pomágati — am, in pomágati in pomagáti am nedov. in dov. (á; á á á) 1. opravljati delo, del dela namesto drugega: fant rad pomaga; nikomur noče pomagati; pomagati materi, sosedom; otroci mu že pomagajo; pomagati kuhati, pospravljati; pomagati na polju, pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priskočíti — skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. hitro stopiti h komu: priskočil je in ji pomagal pobirati; priskočila sta dva moža in ju ločila / priskočil je iz bližnje hiše in jo rešil prihitel, pritekel 2. navadno v zvezi priskočiti na pomoč pomagati: v stiski jim je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potréba — e ž (ẹ̑) 1. kar obstaja, nastane zaradi odsotnosti tega a) kar je potrebno za življenje, delo: čutiti, imeti potrebo po jedi, spanju; potešiti si potrebo po pijači, zabavi / duševne, telesne potrebe / nima velikih potreb / jesti brez potrebe b)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepúščati — am nedov. (ú) 1. biti sposoben omogočiti prehod, zlasti tekočinam: prepuščati svetlobo, toploto, vodo / žleb prepušča pušča, ima luknjo 2. dajati komu pravico, možnost, da dobi, ima kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepuščati posteljo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòčlôvek — éka m ed. in dv. (ȍ ó ȍ ẹ) človek v razmerju do drugega človeka: pomagati sočloveku v stiski; vzgajati pravilen odnos do sočloveka; prim. soljudje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vídeti — im nedov. in dov. (í ȋ) 1. z vidom zaznavati: prižgal je luč, da so videli; gleda, pa ne vidi; videti letalo, oblake; videti nesrečo; skozi okno je videl prihajati vojake; ali ne vidiš, da se že dani; videti se v ogledalu; ostro, razločno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadréga — e ž (ẹ̑) 1. položaj, ko je komu nerodno, neprijetno in ne ve, kaj bi storil: pomagati komu iz zadrege; spraviti koga v zadrego; izhod iz zadrege / v zadregi se je zasmejal / za odgovor ni nikoli v zadregi; bil je v zadregi, kam naj se postavi /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapustíti — ím dov., zapústil (ȋ í) 1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu: pravkar je zapustil dvorano; vojaki so zapustili položaje; večkrat na dan zapusti stanovanje / zapustiti volišče / zapustiti zabavo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika